Tihe knjige, imenovane tudi silent books, so posebna vrsta slikanic, kjer ni besedila oziroma je tega zelo malo. Zgodbo pripovedujejo izključno ilustracije – zaporedje slik, mimika, podrobnosti v okolju in sprememba prizorov vodijo bralca podobno kot film, le da otrok sam “sestavlja scenarij”. Takšne knjige niso namenjene le najmlajšim, ampak imajo pomembno vlogo v različnih starostnih obdobjih, saj spodbujajo domišljijo in aktivno sodelovanje pri branju.

Zakaj so tihe knjige posebne

Pri običajnih slikanicah odrasli berejo, otrok posluša in opazuje. Pri tihih knjigah pa otrok postane soavtor zgodbe. Ker ni napisanega besedila, se mora pripoved “roditi” v otrokovi glavi – on sam povezuje like, ugiba, razmišlja o dogajanju in si predstavlja, kaj liki čutijo ali govorijo. To spodbuja:

• ustvarjalno mišljenje,
• domišljijo,
• opazovanje podrobnosti,
• sposobnost sklepanja,
• pripovedne spretnosti.

Otrok ni pasivni poslušalec, ampak aktiven pripovedovalec.

Primerne že zelo zgodaj

Tihe knjige so odlične že za malčke, ki še ne razumejo besedila ali jezika. Ker je zgodba razvidna iz slike, se lahko z njo povežejo tudi otroci, ki še ne govorijo veliko ali tisti, ki se šele učijo jezika. Zaradi tega jih pogosto uporabljajo tudi logopedi, knjižničarji in učitelji pri večjezičnih skupinah otrok.

Otrok ob tihi knjigi spontano kaže s prstom, opisuje, kar vidi, ali postavlja vprašanja. S tem gradi temelje pripovedovanja in jezika, še preden zna tekoče govoriti ali brati.

Kako brati tiho knjigo?

Pri tihi knjigi odrasli ni le “bralec”, temveč sopotnik. Namesto branja besedila se pogovarjamo:

• “Kaj misliš, da se zdaj dogaja?”
• “Zakaj je ta lik žalosten?”
• “Kam gresta?”
• “Kaj misliš, da bo sledilo?”

Otrok lahko zgodbo vsakič pove drugače. To ni napaka, temveč prednost – tihim knjigam se lahko vrača vedno znova, ne da bi izgubile zanimanje. Dogodki so “odprti” in prostor za domišljijo ostaja širok.

Zakaj so pomembne tudi za starejše otroke

Pri šolarjih pomagajo razvijati razumevanje besedila brez besed – to je sposobnost branja neverbalnih sporočil, kar je v resnici temelj razumevanja zgodb na splošno. Otrok se nauči, da ni pomembno samo, kaj je napisano, ampak tudi kar se dogaja med vrsticami. To neposredno spodbuja pripovedne spretnosti, kasneje tudi pisanje.

Tihe knjige so še posebej koristne za otroke, ki se težje izražajo. Ker slika ponuja izhodišče, jim zgodba “steče” brez pritiska pravilne formulacije.

Zakaj starši pogosto doživijo aha trenutek

Mnogi starši presenečeno ugotovijo, da njihov otrok “bere” tudi brez besed. Tihe knjige pokažejo, da je branje več kot le črke – je razumevanje sveta, ljudi in njihovih dejanj. Ko otrok s sliko poveže pomen, je že aktivni bralec, čeprav še ne dekodira črk. Zato so tihe knjige čudovit most med gledanjem slik in samostojnim branjem.