FRANK EINSTEIN IN KOZMIČNA ZADRGA

Včasih, ko noč tiho šepeta svojo skrivnostno pesem, se zdi, kot bi srebrni Mesec za hip obvisel tik nad temačnimi krošnjami starodavnih hrastov. In rdečkasti Mars je tako blizu, da je videti, da bo zdaj zdaj padel v tvoje naročje. In Jupiter in Kasiopeja in … vse je kot na dlani, vse je tik pred nosom! Pa je res? Kako daleč v resnici seže tvoj pogled, ko se zastrmiš v temno, z drobnimi bleščicami posejano nočno nebo? Bi te najhitrejša raketa lahko v enem dnevu ponesla do Lune in nazaj? Kaj pa na Mars? Kje so vsi ti planeti, vsa ta sonca? Kje se konča Rimska cesta? Kako daleč je rob vesolja? Prav to je zanimalo tudi Franka. Tako zelo ga je zanimalo, da se je nazadnje znašel v – kanalu. Kjer bi najbrž tudi ostal, če bi ne bilo Watsona in Janegoodall. Da o dediju Bertu sploh ne govorimo! Kaj ima kanal opraviti z zvezdami in vesoljem? Dobro vprašanje …