BREZ VRTOGLAVICE

Kaže, da se je naša dobrodušna, debelušna in duhovita Jule resnično zaljubila do ušes. Ob misli na Twisterja ji zadrhti srce od sreče. Zanj je pripravljena iti na konec sveta … še več: zanj je pripravljena spustiti se po strmi zasneženi stezi, čeprav ji že ob sami misli na deskanje od strahu stiska želodec. Torej se pridruži Twisterju na njegovih vsakoletnih velikonočnih počitnicah z župnijsko skupino na snegu.

Ni bilo tako, kot je mislila. Bilo je veliko huje. Strmine imajo zanjo nemogoče naklone, ovira jo vsak odvečni kilogram posebej, z neko prsato lepotico deli sobo in ta osvaja vse fante po vrsti, tudi njenega. Ljubosumje in nemoč jo pripeljeta na rob obupa in odloči se, da je za ljubezen vredno tudi lagati. Dneve preživlja na ležalniku, kjer jo greje sramežljivo zimsko sonce, v skupini pa razglaša svoje hitrostne uspehe, vendar laž vedno zahteva novo laž, dokler ne poči. Twister jo razočaran pusti samo na strmini – kot »ležečega snežnega kita« v veselje in posmeh celotne družbe.